Zgodovina oglarjenja

Oglarjenje ima v Sloveniji bogato zgodovino, ki sega tisočletja nazaj. V prazgodovini je proizvodnja oglja omogočila pridobivanje kovin, kot so baker, bron in železo. Že v bronasti dobi (okrog 4000 do 3000 pr. n. št.) je baker igral ključno vlogo, medtem ko je železo postalo pomembno v železni dobi (1200 do 500 pr. n. št.), ko so Kelti in druga ljudstva razvila napredne tehnike obdelave kovin. Na naših tleh so bila pomembna topilniška središča, kot na primer pri Vačah pri Litiji, kjer so našli znamenite obredne posode – situle.

V srednjem veku in renesansi je oglarjenje ostalo ključno za rudarstvo in železarstvo. Brez obsežnih gozdov in proizvodnje oglja se te panoge ne bi razvile. S prihodom premoga je oglje v metalurgiji izgubilo primat, a se je vseeno ohranilo v fužinarstvu do konca 19. stoletja.

Največji razcvet je oglarjenje doživelo v 19. stoletju, zlasti okoli leta 1848 na Gorenjskem, v Kočevskem Rogu in drugih delih Slovenije. Z razvojem modernejših načinov železarstva in prevoza se je oglarjenje zmanjšalo. Do leta 1930 je letna proizvodnja oglja, ki je bila namenjena predvsem za izvoz, padla na 28-30 tisoč ton letno. Po drugi svetovni vojni je oglarjenje ostalo prisotno na Dolenjskem in nekaterih drugih predelih, kjer se je ohranilo do danes kot posebnost.

Oglarska dediščina je še vedno vidna po vsej Sloveniji, od Škofjeloškega hribovja do Pohorja in Trnovskega gozda. Ostanki kopišč so razpršeni po gozdovih, kar priča o bogati tradiciji oglarjenja v naši deželi, ki je skozi zgodovino oblikovala našo deželo. Danes v Sloveniji še okrog 50 oglarjev vsako leto postavi približno 100 tradicionalnih oglarskih kop. Po državi vsako leto potekajo različni dogodki, ki prikazujejo to pomembo dediščino, ki je vpisana tudi v Register nesnovne kulturne dediščine, v Oglarski deželi na Dolah pri Litiji pa je razvita celoletna kakovostna oglarska turistična ponudba in samo tukaj lahko postanete čisto pravi oglar za en dan.

Zanimivosti:
  • Oglje je bilo pomembno tudi v egipčanski kulturi, saj so z njim balzamirali trupla pomembnih oseb.
  • Oglje se je uporabljalo tudi v umetnosti, saj so umetniki z njim risali in ustvarjali prve skice.
  • Oglje je bilo tako cenjeno, da so ga včasih uporabljali tudi kot plačilno sredstvo.
  • Oglarjenje je bila samotarska obrt, saj so oglarji živeli v gozdu več tednov ali celo mesecev, medtem ko so izdelovali oglje.
  • V 19. stoletju so oglje imenovali »črno zlato«, kar se uporablja še danes, saj je bilo izjemno dragoceno in je poganjalo gospodarstvo številnih držav.

Če vas zanima še več o zgodovini oglarjenja na Slovenskem, obiščite spletno stran Društva oglarjev Slovenije.